Neskončno rivalstvo med brati in sestrami ter kako jih zmanjšati?

Zakaj se ne morejo kar razumeti?!?

Priznajmo si, ne glede na to, kako lepo se vaši otroci igrajo eno minuto, lahko naslednja minuta prinese solze, kričanje in celo prepire. Moja dva fanta KONSTANTNO tekmujeta: kdo dobi prvo hrano na svoj krožnik, kdo bo vstopil prvi v avto, kdo bo prvi odprl paket, ki ga je prinesel poštar, kdo bo naredil prvo potezo v družabni igri… in tako dalje, primeri so neskončni.

Če imate več kot enega otroka se bo rivalstvo med njimi slej kot prej zgodilo. A čeprav je boj med sorojenci pogost pojav v družinah, ga je težko obvladati.

Verjamem, da obema dam enako pozornost, vendar to še vedno ni dovolj, da bi končala ”tekmovanje” med njima. Zato sem se poglobila tudi v to temo.

Zakaj se pojavlja rivalstvo med sorojenci?

Pogledati moramo z vidika svojih otrok. Vaš najstarejši otrok je bil nekoč v središču vaše pozornosti. Na njegove prošnje so odreagirali hitro in ni mu bilo potrebno deliti svojega časa ali igrač z nikomer. Nato je prišla njegova sestra/ brat, zanj neznanec, s tem pa se je zanj vse upočasnilo. Mamica zdaj počasneje toči mleko, ker doji dojenčka, potem mora počakati, da očka previje otroka, preden se lahko igrata skupaj z Lego kockami. Ko se otroka starata, se potegujeta za enake igrače in ko se mlajša sestra osamosvoji, se naveliča, da ji starejši brat ukazuje. Ker majhni otroci teh frustracij ne morejo izraziti verbalno, to storijo z neprimernim vedenjem (odpor do delitve, udarjanjem, potiskanjem, vpitjem itd).

To je smiselno, kajne?

Kako lahko ustavimo rivalstvo bratov in sester?

Čeprav rivalstva ne moremo popolnoma ustaviti, lahko njegovo pogostost zmanjšamo. To pomeni manj vpitja iz sosednje sobe in več miru v našem domu. Nekaj nasvetov, s katerimi lahko zmanjšate tekmovalnost med vašimi otroki in preprečite prihodnje epizode rivalstva ter končate prepir, ko se le-ti začnejo.

1. Ne uporabite “oznake”

Živimo v družbi, ki si prizadeva »kategorizirati« ljudi. Želimo vedeti, kdo je pameten, priljubljen, uspešen, atletski, glasbeno nadarjen ali nadarjen na kakšnem drugem posebnem področju itd. Oznake nam pomagajo pri razvrščanju stvari. Toda, ko gre za naše otroke, oznake (namerne ali nenamerne) močno povečajo rivalstvo med brati in sestrami. Pomislite, ko govorimo o svojem “atletskem”, “dobrem jedcu”, “pametnjakoviču” ali celo o svojem “divjem otroku”, nehote potegnemo primerjave med svojimi otroki.

Ko enega otroka označujemo za “atletskega”, drugi otrok samodejno pomisli: “Nisem atletski” (zakaj bi torej sploh poskusil na tem področju) ali kadar je en otrok “dober jedec”, drugi domneva, da to ne sme biti.

Če en otrok nosi krono “divjega otroka”, se drugi otrok lahko počuti zelo nadrejenega kot “lepo vzgojenega” ali “lahkotnega” otroka.

Označevanje otrok se tudi pogosto zgodi v naši družini. Našemu mlajšemu sinu pogosto rečemo “juhojedec”, ker obožuje vse vrste juhe in jo poje v dveh minutah, medtem ko starejšega sina pogosto kličemo “talent za jezike”, ali “muzikant”, ker govori 3 jezike in si lahko zapomni vsako pesem na pamet, katero je že nekajkrat slišal po radiu.

Z označevanjem svojih otrok nenamerno pripisujemo otrokom eno ali drugo vlogo, pa če jim je to všeč ali ne. S tem pa ustvarjamo primerjave med brati in sestrami.

Dobra novica je, da ko zapustimo oznake, damo našemu “ne preveč atletskemu” otroku priložnost, da zasije, četudi ni zvezda. Otrokom, ki prinese večinoma štirice iz šole, damo priložnost, da je ponosen na svoje trdo delo. In “divjemu otroku” damo priložnost, da naredi pravilno.

Ključno je poudariti pozitivne lastnosti, kot so timsko delo, vztrajnost in prijaznost. Bratje in sestre se tako lahko med seboj podpirajo, namesto da bi tekmovali za odobritev svojih staršev.

2. Dogovorite se za pozornost

Eden ključnih razlogov zakaj se otroci borijo, je pridobiti pozornost svojih staršev. V njihovih očeh je celo negativna pozornost boljša kot nič.

Če želite zadovoljiti potrebe svojih otrok po pozornosti, načrtujte, da boste vsakemu otroku vsak dan namenili vsaj 10-15 minut pozornosti. Teh 10-15 minut “nadzoruje” vaš otrok. To pomeni, da delate točno to, kar on/ona želi.

  • Čajanka?
  • Lego zgradba?
  • Družabna igra?
  • Oblačenje očka v smešna oblačila?
  • Sestavljanka?
  • Risanje na pločniku s kredo?
  • Poslušanje najljubše glasbe s svojim najstnikom?

Karkoli otrok izbere, se tega držite, dokler gre za dejavnost, ki jo je mogoče razumno izvesti v 10–20 minutah. V tem času odložite telefon, ne odgovarjajte na e-maile, izklopite oddajo, ki jo gledate. Vaš otrok je v teh 10-15 minutah središče vašega vesolja in ključnega pomena je, da ste v celoti prisotni, ko ste z njim.

Na začetku obvezno označite ta “poseben čas” in ko je končan, recite: “Danes sem zelo užival/-a v najinem/ našem posebnem času. Komaj čakam, da ponoviva/-mo jutri!"
Vašemu otroku bo koristilo vedeti, da ste namenili svoj čas zanj, poleg tega pa boste v njegovih mislih dobili zasluge za dobro porabljen čas. Če boste vsakemu otroku namenili ta poseben čas, boste povečali občutke čustvene povezanosti in mu proaktivno napolnili vedro pozornosti s POZITIVNO pozornostjo ter se jim ne bo treba zateči k boju s svojo sestro, da bi pritegnil vašo (negativno) pozornost.
Dobro je, da v naši družini to do neke mere že vadimo. Če ne vsak dan, vsaj dvakrat na teden, kot nam to dopušča naš zelo zaseden urnik. Sama se pogosto samo z mlajšim sinom igram družabne igre, moj mož pa recimo z njim pogosto sestavlja naše lesene sestavljanke. Alex, naš starejši sin pa včasih ne potrebuje več kot crkljanje na kavču ali gledanje njegovega najljubšega videa na YouTube-u. Moram priznati, da če bi ta poseben čas dala otrokoma vsak dan, bi bilo v naši hiši prepirov veliko manj.

3. Pripravite se na mir

Ko pride do prepirov med brati in sestrami, mnogi starši uporabljajo “time-out” kot način za umiritev situacije. Nekateri otroke pošljejo v ločene kote, da se pomirijo, vendar čas preživet v kotu otroka ne bo naučil, kako rešiti konflikt.

Če želite otroke naučiti veščin reševanja konfliktov, staršem priporočajo igranje vlog, da ko se prah poleže in se vsi pomirijo. Tu je le nekaj scenarijev s katerimi lahko igrate vloge za pomoč pri razvoju veščin reševanja konfliktov:

  • Otrokom povejte besede, ki jih bodo uporabljali (“Ali se lahko igram z …?”), in jim tudi povejte kako naj se odzovejo (“Nisem še končal z igranjem, vendar bom povedal takoj, ko bom končal”).
  • Uporaba izjav “Počutim se…”: pomembno je, da otroci vedo, da je v redu imeti občutke, vendar obstajajo ustrezni načini, kako jih izraziti. Naučite jih jezika, ki ga bodo uporabljali, ko bodo razočarani (“Jezen sem, kadar mi Alex ne pusti, da se igram z avtom” ali “Boli me in sem žalosten, kadar me Adrian udari…”).
  • Nadzor nad svojo naravo: otroci niso vedno pripravljeni razpravljati o svojih občutkih takoj po spopadu, zato jih naučite veščin soočanja s situacijo dokler niso pripravljeni na pogovor. Na primer odidejo drugam, štejejo do 10, globoko dihajo, itd.

Če otrokom predstavite oz. ponudite orodja in strategije za samostojno reševanje sporov, boste opazili drastično zmanjšanje rivalstva med brati in sestrami v vašem domu.

4. Izogibajte se prepirom

To ste že verjetno velikokrat slišali: najboljše, kar lahko storite, ko se prepir začne je to, da ga ignorirate. Tako je, pojdite poiskati kaj drugega, v drugo sobo. Prepirom ne posvečajte pozornosti.

Če ignorirate prepir, s svojo pozornostjo ne nagradite negativnega vedenja, predvsem pa jim date priložnost, da to otroci rešijo sami. Če boj preraste v fizični meč ali če se resnično počutite, da je potrebno posredovati, lahko z naslednjima dvema korakoma vodite svoje interakcije, ko se vpletete.

Iskreno, meni to ne gre najbolje od rok 😊. To je definitivno ena mojih šibkih točk… se je pa vsekakor treba potruditi, kajne?

5. Umirite konflikt

Če se vaši otroci očitno ne morejo dogovoriti ali če se boj stopnjuje, boste morda morali posredovati. Karkoli boste storili, ne zavzemite strani  nobenega od otrok. Morda se vam zdi, da ste slišali ali videli, kaj oz. kdo je začel prepir, vendar ne presojajte nobene strani. Ufff, tega se je v praksi tudi težko držati…

Ko so vsi mirni, poslušajte različico vsakega otroka o tem, kaj se je zgodilo, in jih spodbujajte, da med pripovedovanjem svoje zgodbe uporabljajo izjave “Počutim se, da…”. Nato jih, ne da bi jim očitali ali se postavili na eno ali drugo stran, prosite, naj skupaj najdejo neko rešitev. Če nihče ne more najti izvedljive rešitve, jih nekaj predlagajte sami ter jim pomagajte, da se dogovorijo.

Pri nas v družini smo tudi nekajkrat imeli “družinski sestanek”, ker sta se moja dva konstantno prepirala, skoraj cel dan. To je bilo v 3. mesecu šole na daljavo, ko smo imeli že vsi dovolj zapiranja med štirimi stenami. Sestanek sem vodila jaz. Oba otroka sta lahko povedala pet stvari, ki ga najbolj motijo pri vedenju sorojenca. Morala sta obljubiti, da teh svari ne bosta več počela. Vsak posebej sta na list papirja zapisala dejanja, ki jih ne smeta več narediti. “Pogodbo” smo prilepili na hladilnik 😊, in še vedno je tam. Oba fanta večkrat na teden, ko odpreta hladilnik, prebereta kaj sta zapisala in obnovita spomine njunega dogovora. Rezultat je bil takoj viden in z veseljem vam sporočim, da se še vedno držita teh pravil.

6. Dajte jih vse v "isti čoln"

Če se po zaslišanju obeh strani in poskusu rešitve vaši otroci še vedno ne morejo strinjati je čas, da jih postavite "vse v isti čoln". To pomeni, da imajo vsi vpleteni v argumentih enak izid ali posledico. Izjava "vsi v istem čolnu" bi se slišala takole: "Ali se bosta lahko sama dogovorila, kdo se bo igral s to igračo, ali pa jo bom pospravila za preostanek dneva." Nato to tudi udejanite - uresničite. Najprej bo verjetno nekaj pritožb in pogajanj, toda vaši otroci bodo hitro ugotovili, da je v njihovem interesu, da skupaj najdeta rešitev, preden jih "postavite v isti čoln". To pri nas deluje perfektno 😊.

Končne misli

Bodite potrpežljivi do svojih otrok, ko se učijo teh novih veščin. Ne pozabite, da je reševanje konfliktov zelo napreden nabor spretnosti. Verjetno poznate odrasle, ki se še vedno borijo na tem področju. Jaz sem definitivno ena od njih 😊. Vendar bodite prepričani, da boste s temi strategijami lahko zmanjšali rivalstvo bratov in sester na minimum.

In ne bodite presenečeni, če se pojavijo druga vprašanja po rivalskem tekmovanju sorojencev. Resnica je, da otroci nenehno iščejo načine, kako pritegniti našo pozornost in uveljaviti svojo moč, zato boste morda opazili dramo ob obrokih, napade, zaostanke in bitke pri domačih nalogah, tudi ko bratje in sestre živijo (večinoma) v harmoniji.

Upam, da vam bo vaši družini koristilo, kar sem delila z vami in bo tudi v vašem domu čim manj rivalstva med otroki in s tem posledično tudi manj stresa.

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

0
Košarica
Scroll to Top